Pasma britanske kratkodlake muce je nastala konec 19. stoletja. Na britanski otok so jih prinesli rimski vojaki. Ker so živele na otoku, so se dolga leta parile le med seboj. Pri življenju na odprtem sta jim pomagala izredna moč za preživetje in velika inteligenca. Baje sta za ustanovitev pasme pomembna g. Harrison Weir in g. Jung. Gospod Harrison Weir je bil posebej zaljubljen v to »preprosto vrtno muco«. Opažal je, kako se je s svojim močnim karakterjem bojevala z marsikdaj neprijaznim zunanjim okoljem, preganjanjem in vremenskimi vplivi. Njena moč telesa in duha je bila opazna marsikomu. To ji je pomagalo, da se je razvila v čudovito pasmo prijetnega značaja in dokaj nezahtevnih karakteristik. Za svoj obstoj je bila pripravljena preživeti marsikaj, njena toplina srca pa ni nikoli pustila, da bi se razvila v preglasno in zahtevno mačko. Z začetka za obstoj ni bila odvisna od neposrednega odnosa s človekom, šele kasneje smo jo skozi generacije navajali na toplo odejo v našem domu. VIDEZ Za kratkodlako britanko je značilno močno, čokato in mišičasto telo. Prsa so dobro razvita, noge pa so kratke, mišičastega izgleda. Oblika šape je okrogla, rep je krajši, debel in zaobljen na konici. Glava je okrogla iz skorajda vsakega kota pogleda in postavljena na kratek debel vrat. Smrček je širok, kratek in raven. Brada je čvrsta, dobro razvita. Lica so poudarjena in okrogla. Ušesa so srednje velika, odprta, zaokrožena na konici in široka ob bazi. Postavljena so široko na glavi, a harmonično z okroglim videzom obraza. Oči so okrogle, velike in široko odprte. Določena barva oči je predvidena z določeno barvo kožuha. Kožuh kratkodlake britanke je kratek in zelo gost. Dlaka ne pada po obliki telesa, temveč stoji navpično in daje britanki žametasti izgled. KARAKTER Mnoga literatura predpisuje določenim pasmam določene karakterne lastnosti. Mogoče je le tako, vendar je vsaka muca posebna in skozi življenje oblikuje svoj in edinstven značaj. Nanj prav gotovo vplivajo karakterji prednikov, ki se z geni povežejo in poudarjajo ali ponikajo in pozabljajo. Kakor genska osnova, tako ima na karakter muce vpliv predvsem okolje v katerem je rasla in se razvijala v odraslo mačico. Britanka je znana tudi po veliki bistrosti. Ta ji je pri priljubljenosti gotovo veliko pomagala. Zaradi nje je bila baje ljubljenka velikem številu pisateljev, režiserjev in številnih drugih velikih ljudi. Britanka mirno opazuje, z bistrim pogledom ne izpusti ničesar, za učenje pa je izredno dojemljiva. Zanjo je značilno tudi, da je zelo skromna z oglašanjem. Mijavkanje je slišati le ob temu (zanjo) primernih okoliščinah: veliki lahkoti, iskanju pozornosti, stiski. Za britanko je izrednega pomena dostojanstvo. Nikoli ne bo storila nekaj, kar bi bilo preko meje lepega obnašanja. Nikoli ne bo glasna, divja, nasilna ali prezahtevna. Včasih je britanka precej zadržana in daje vtis omikanega bitja. Ni plaha, ampak pogumno raziskuje. Pazljiva je do ljudi. Potrebuje čas, da spozna človeka. Raje kakor beži stran, se postavi malce dlje in sprva opazuje dogajanje, ki ji ni znano. Ko spozna človeka in se naveže nanj mu velikokrat brez besed izkaže veliko mero topline in pripadnosti. Navezana pa je tudi na dom in kraj, ker si bo izbrala prostor za svoje dremanje in počitek. Veliko časa posveti negi kožuha, a včasih zahteva svoj mir. Igrivost v mladosti se z njeno najljubšo igračo skorajda ne konča in zvečer svojo dobro voljo pokaže s tekanjem in skakanjem po stanovanju, ki je lahno, igrivo in vedno spremlja oči lastnika, če bo le ujel njeno veselje. Nega kratkodlake britanke je precej enostavna, saj je za lep in gost kožuh potrebno česanje le 1-2 krat na teden. Pri česanju se navajena muca ne upira, temveč začne presti in se popolnoma zaupljivo zlekne na hrbet. Prav nega je ključna za poglabljanje odnosa z lastnikom. Zadovoljna in zdrava mačica daje s svojim širokim obrazom mnogokrat vtis, da se smeji.